Erektilna disfunkcija se pogosto obravnava kot težava starejših moških. Ob številnih možnih vzrokih, od visokega krvnega tlaka do sladkorne bolezni tipa 2, je pogostejša pri moških, ki so starejši od 60 let.
Dejstvo pa je, da so za erektilno disfunkcijo dovzetni tudi mlajši moški. Čeprav je natančen delež moških, ki se jim pri takšni starosti pojavi impotenca, težko določiti, nenazadnje tudi zato, ker je mnogim preveč nerodno, da bi se o svojih težavah pogovorili z zdravnikom, pa je jasno, da za erektilno disfunkcijo trpi kar nekaj 20- in 30-letnikov.
Kaj pravijo raziskave?
Ena od raziskav je pokazala, da impotenca prizadane od 26 do 30 % moških, mlajših od 40 let, od tega jih ima vsaj polovica težko obliko erektilne disfunkcije (moški, ki sploh ne morejo doseči erektilnega stanja). Druge raziskave kažejo, da je delež moških z blago ali zmerno impotenco približno v sorazmerju z njihovimi leti (30 % moških v 30. letih, 50 % moških v 50. letih, 70 % moških v 70. letih).
Bolj zaskrbljujoča je nedavna študija ameriške univerze, ki je pokazala, da se kar 50 % moških v 30. letih spopada z erektilno disfunkcijo (najvišji odstotek katerekoli starostne skupine). Skoraj polovica teh moških je kot krivca za impotenco navedla stres zaradi svojega dela in osebnega življenja.
Čeprav ta študija morda ne bo znanstveno dokazana, vendar vsaj kaže na nekaj razlag, kaj se dogaja z erektilno disfunkcijo pri mlajših moških – in sicer, da so pri njih vzroki manj fizične in bolj psihološke narave. Mlajši je torej moški, večja je verjetnost, da imajo njegove težave z erekcijo psihološko komponento.
Psihološki vzroki za težave z erekcijo
Klinično gledano je erektilna disfunkcija razvrščena kot stalna ali ponavljajoča se nezmožnost pridobivanja in vzdrževanja erekcije. To pomeni, da, če ima moški samo občasne težave z erekcijo, ni razloga za skrb. Če pa ta “občasno” sproži tesnobo, ki pozroči stalne težave, je tukaj že primerno zdravljenje.
Fiziološko gledano je to, kar se dogaja, precej preprosto. Ko se moški počuti tesnoben ali zaskrbljen, njegovo telo sprošča obilico stresnih hormonov, kot sta adrenalin in kortizol. To zoži krvne žile, kar zmanjša pretok krvi v penis. Z depresijo lahko moški občuti izgubo zanimanja za dejavnosti, v katerih običajno uživa (vključno s seksom). To komaj vodi k zmanjšani ali onemogočeni spolni funkciji.
Poleg teh težav z duševnim zdravjem je dokazano, da obstaja še en pogosti krivec za erektilno disfunkcijo pri mlajših moških, in sicer erektilna disfunkcija zaradi pornografije.
Pornografija ne vodi samo do nerealnih pričakovanj glede seksa (vključno s tem, kako naj bi izgledali telesi moškega in ženske), lahko pomeni tudi, da moški postane manj odziven na občutke iz medsebojnih odnosov. Problem pri gledanju pornografije je tudi ta, da je v vsakem videu druga oseba, kar moškega zelo vzburja. Ko poskuša to vzburjenost doseči v resničnem življenju z eno samo osebo, pa je to praktično nemogoče.
Kako zdraviti erektilno disfunkcijo?
Težave z erektilno disfunkcijo ponavadi zdravimo z zdravili. Ta delujejo tako, da sproščajo krvne žile in povečajo pretok krvi v penis, s čimer se omogoči erekcija. Za delovanje zdravil mora biti moški spolno vzburjen, v nasprotnem primeru je delovanje onemogočeno.
Najpogosteje uporabljena zdravila so:
- Tadalafil (Cialis),
- Sildenafil (Kamagra, Viagra),
- Avanafil (Stendra).